Svetovno prvenstvo v Šangaju konèano

Svetovno prvenstvo v daljinskem plavanju se je vèeraj konèalo. Lahko reèem, da sem zelo vesel, da je konec prvenstva. Veè v nadaljevanju

 

Kar ne vem kje zaèeti. Ponavadi je najbolje na zaèetku.

Kitajska, Shanghai in ljudje.

Zagotovo zelo prijazni in ustrežljivi ljudje, paè s svojimi strogimi pravili, a vedno na uslugo. Tokratno prvenstvo so organizirali na najvišjem nivoju z vsemi spremljevalnimi zadevami (od sprejema na letališèu do ureditve vseh organizacijskih in logistiènih zadev v zvezi samega nastopanja na tekmovanju). Podobno so organizirali že leta 2008 v Pekingu, tako da so se tudi tokrat oèitno odloèili za tako visok naèin organizacije – kar je zagotovo zelo zahtevno in v mnogih državah skoraj nemogoèe izvesti, saj bi le s težavo dobili tolikšno število ljudi za pomoè pri organiziaciji. Že to, da smo med drugim imeli v vsakem nadstropju v hotelu osebo pred dvigali na hodniku skoraj 24 ur na dan za pomoè, prièa o tem, da so šli resnièno do potankosti v ureditev, da bi bili športniki resnièno kar najbolj zadovoljni. Pozdravov in nasmehov je bilo v izobilju.

Hotel in hrana

Hotel je bil visoke kategorije, od tekmovališèa oddaljen zgolj kakšnih 400m hoda (kar se nam je v vlažnem in vroèem zraku sicer precej vleklo). Sobe odliène z vsemi razpoložljivimi komponentami za današnji èas (TV, internet, klima). Naj omenim, da brez klime se  ni dalo prebivati v sobah – tudi ponoèi ne. Hrane je bilo vedno dovolj in preko celega dne veliko na razpolago. Morda je bil problem le v tem, da za nas plavalce hrana ni bila dovolj dobra v smislu okusov in same priprave, saj bi na takšnem prvenstvu prièakoval, da hrana ne bo pikantna, premalo peèena ali zgolj samo kuhana. A tako je paè bilo in med ponudbo smo morali izbirati. Vseeno – potrudili so se po najboljši moèi.

Tekmovališèe

Proga je bila postavljena v umetno ograjenem morskem zalivu (to si lahko tako predstavljate kot da je okoli glavne plaže v Portorožu namesto tiste proge v vodi, ki prikazuje do kje se lahko plava, postavljen velik nasip, ki loèuje morje od tega zaliva, le da je velikost tega zaliva bila cca. 600m od obale in v dolžini cca 5km). Voda je bila malce slana, neprijetnega okusa (katerega smo daljinski plavalci sicer vajeni) in slabe vidljivosti zgolj meter pred sabo (tudi tega smo vajeni). Ne glede na to, da voda ni bila kristalno èista, kakor so nam zagotavljali pred prvenstvom smo se plavalci s tem dejstvom hitro sprijaznili. Organizatorji so posebej za to tekmo kupili tudi posebne podvodne sonerje, ki bi zaznali vsako potopitev plavalca za dlje èasa, s katerimi so tako tudi pazili na morebitno utopitev. Temperatura vode pa je bila ponovno pretopla, saj je že prvi dan ob prihodu voda merila èez 30 stopinj Celzija. Na zaèetku ko smo skoèili v vodo nas je še malce ohladilo, saj je bilo zunaj še bolj vroèe (predvsem je tu zelo visoka vlažnost, kar otežuje tudi dihanje). Že sama izvedba treningov v morju je bila težka. Proga je bila sicer postavljena ves èas v dolžini 2.5km in pravokotne oblike, tako da smo se plavalci lahko nanjo navadili. Tudi »Omegatiming« je imel ciljno tablo postavljeno skozi ves èas treningov, tako da je tudi to bilo odlièno organizirano. 

Temperatura vode ob 10. uri dopoldan na progi

Treningi

Morda kdo misli, da nam na svetovnem prvenstvu ni potrebno trenirati, a se moti. Treningi pred našimi disciplinami so lahko dolgi tudi po veè kilometrov, tako da tudi mi potrebujemo bazen, za lažje treniranje, ne glede na to, da plavamo v odprtih vodah. A oèitno tega organizatorji tu le niso mogli zagotoviti. Daljinski plavalci smo od bazenskega kompleksa oddaljeni cca. 2 uri vožnje, tako da treningi tam niso mogoèi za nas. Bazena, razen hotelskega 20m, v bližini nismo imeli na razpolago. Kakor mi je omenil vodja britanske ekipe, ki si je to prizorišèe ogledal že lansko leto, naj bi obstajal nekakšen 50m bazen tu v okolici, a si ga ni smel ogledati – oziroma ni bilo možnosti, da bi mi plavali v njem tudi v èasu SP. Skratka 10x20m velik bazen za veè kot 150 plavalcev je oèitno v oèeh mednarodne zveze FINA dovolj velik za svetovno prvenstvo, saj smo v njihovih oèeh imeli plavalci na razpolago morje (tekmovališèe) v vseh svojih razmerah vroèine in vlažnega zraka. No, tudi bazen v hotelu je bil s stekleno streho in ni izgledal niè drugaèe od kakšnega rastlinjaka, ki jih lahko vidimo pri nas. Temperatura paè dosega tistih 50 stopinj, voda v bazenu pa je tik pod mejo 30 st.C. Ko si vstopil v bazen je bilo tako, kot da te je nekdo stisnil za vrat in si paè malo težje dihal – no mi smo v njem tudi trenirali.

To je le nekaj dejavnikov, ki vam lahko malce prikažejo utrip, kako je zadeva tu izgledala.

 

 

Na svetovnem prvenstvu sem nastopil prviè, saj se leta 2008 nisem udeležil prvenstva v Španiji na lastno željo, lansko leto pa se prvenstva v Kanadi nisem udeležil, ker bi si moral stroške nastopa kriti iz lastnih sredstev. Za vsa tri prvenstva pa sem imel sicer izpolnjene norme.

Prizorišèe prvenstva je bilo že na prvi pogled zelo podobno tistemu iz lanskega leta v Združenih arabskih emiratih, kjer je umrl ameriški plavalec, sicer lanski dobitnik medalje na svetovnem prvenstvu. Pogoji za tekmvoanje tam so bili nemogoèi, saj je voda dosegala tudi do 34 stopinj C, zrak pa krepko èez 40.

Manj kot leto po tragediji v Emiratih si je FINA dovolila organizacijo svetovnega prvenstva v skoraj istih pogojih. To v pogojih, v katerih so takrat odpodvedali 15km preizkušnjo, tu pa je bila na sporedu še 10km daljša, 25km preizkušnja. A vseeno, prvenstvo se je zaèelo in tudi konèalo. Niè mrtvih plavalcev in to je oèitno za vodilne v FINA dovolj. Kakor je izgledalo zadnji dan prvenstva, ko je bilo na sporedu 25km, so le èakali, da bo na »semaforju« pisal neodloèen izid MRTVI proti ŽIVI 0:0 Ne glede na to, da sicer v svojem prvenstvu že vodijo z 1:0 proti nam plavalcem. Prvenstvo je bilo s tem za njih oèitno zelo uspešno, saj so bile vse discipline izpeljane do konca in podeljeni vsi kompleti medalj. Število gledalcev je bilo skozi prvenstvo niè, še tisti starši tekmovalcev iz Evrope, ki so prišli na prizorišèe in niso imeli akreditacij, si niso mogli ogledati svojih otrok od blizu. Tribuna za cca. 60 ljudi je bila sicer postavljena na sonce, a je veèino samevala, oziroma smo nekajkrat tja sedli trenerji, plavalci in volonterji. Ali niè zato, to je bilo le svetovno prvenstvo in od daleè gledano je bilo to ponovno prvenstvo presežkov in izpeljano v popolnosti v oèeh FINA. To, da so štart tekme na 25km kar trikrat prestavili v bolj zgodnjo uro (iz prvotne 9.00 na 7.00 in nato na 6.00 uro) ne kaže niè na to, da so bili pogoji težki-nemogoèi. Ponovno je šlo zgolj za svetovno prvenstvo. Èe bi urnik tekmovanja obveljal, bi voda presegala 31 st. C že ob samem štartu.

Tekma na 25km

Pred štartom je glavna sodnica pri moških plavalcih, sicer nekdanja svetovna prvakinja v daljinskem plavanju, Shelly Taylor Smith, dejala, da je voda uradno izmerjena 30,4 st.C, in to  pred štartom. Dejala nam je, da v kolikor bo voda presegla mejo 31 st. Celzija, bo le to informacijo sporoèila trenerjem, nam plavalcem pa bo pokazala to preko table, ter da bo tekma prekinjena oziroma konèana. Povedala je še nekaj pravil, da v takem primeru, moramo plavalci odplavati 18,750m v kolikor želimo, da bodo kompleti medalj podeljeni. Dejala je še, da bodo to tako sporoèili, da se bo plavalo direktno v cilj in ne bo popisa mest plavalcev med plavanjem, kot je to v primerih, kadar npr. tekmo prekine kakšno neurje.

Že pred štartom smo se plavalci okopali v vodi, kjer smo se le spogledovali in si govorili, da to ni dobro, da je prevroèe. A vseeno, štart je uspel in plavalci smo se podali na progo. Meni je bilo že takoj vroèe. Prviè sem pil na 400m, plavalno kapo sem odvrgel pri drugem pontonu po cca. 20 min plavanja. Ves èas plavanja sem plaval dokaj poèasi, da se ne bi preveè muèil in sem poizkušal paziti na zavesljaje. Najveèjo težavo mi je ponovno predstavljalo dihanje, saj nisem mogel globoko vdahniti. Po prvem krogu sem poizkušal s tehniko hrbtnega plavanja, da bi lažje dihal, vendar mi tudi to ni pomagalo, tako da sem se potem raje odloèil za odstop, kot pa da se muèim v vodi na 25km, èe že po 3 km nisem mogel dihati, sonèno vreme pa je kazalo na to, da se bo voda le še grela. 


Tako so letos odpeljali 4. uvrsèenega iz lanskega svetovnega prvenstva pred koncem 25km tekme

Na cilju, od koder je bilo edino možno spremljati tekmo iz pomola sem nato spremljal tekmo in èakal na prekinitev, saj je postajalo neznosno vroèe. Seveda so za mano tekmovalci kar odstopali, medtem ko 8 tekmovalcev tekme sploh ni zaèelo, saj so jim vodilni v njihovih timih nastop v takšnih pogojih prepovedali. Med njimi tudi lanski svetovni prvaki: Lurz na 5 in 10km, Meyer prvak na 25km in svetovna prvakinja na 25km Heister. Na cilju smo se pogovarjali le o tem, kako so to nemogoèi pogoji, da nima smisla, da èakamo prekinitev, kaj FINA razmišlja, ali èakajo na novo žrtev ipd. Plavalci so plavali krog za krogom. Konec 7 kroga (17.250m) pa so le zavili proti cilju in se podali v finiš, saj jim je bilo reèeno na zadnjem pontonu, da je voda presegla 31 st. C. Èe sledeèega dejanja ne bi videl na lastne oèi, tega ne bi verjel. Plavalci so bili še 100m do cilja, ko jih je glavna sodnica preusmerila v nadaljnje plavanje v 8. krog. Kot da že to ni bilo dovolj veliko preseneèenje, so pri tem manevru spremljevalni èolni sodnikov skoraj povozili plavalce, tako da je prisebni upravljalec enega izmed èolnov le še uspel pravoèasno dvigniti motor na èolnu, da propeler ni porezal plavalcev. In to na svetovnem prvenstvu! No, pa da ne nadaljujem naprej, ker bi lahko napisal knjigo, bom samo še nekaj faktorjev izpostavil. Voda je presegla 31 st. C že po 3 urah plavanja, tako da bi tekma morala biti prekinjena, a so jo vodilni v FINA morali izpeljati do konca. Eden od vodilnih je celo dejal, da dokler prvi plavajo ni problema, saj ostali potem niso dovolj dobro pripravljeni za takšne razmere. Vseeno so tekmo izpeljali do konca,  razdelili komplete medalj in prvenstvo je bilo tako uspešno. Nekaj plavalcev so sicer odpeljali v bolnišnico, jih povlekli iz vode, ter jim na koncu nudili tudi prvo pomoè, a niè zato.

Sam sem si po lanski tekmi v Emiratih zadal, da ne bom veè plaval v takšnih razmerah, a sem v manj kot letu dni na svetovnem prvenstvu ponovno nastopil v takšnih razmerah. K sreèi sem na 25km še pravi èas rekel dovolj imam, èeprav mi je žal, da sem sploh štartal.

Zakljuèek

Z nastopi na prvenstvu sem zelo razoèaran. 42. mesto in odstop je zagotovo tisto, kar ti ne daje vzpodbude za naprej in s èimer ne moreš biti zadovoljen, pa èe tudi bi nastopilo veè tisoè tekmovalcev. To niso rezultati za katere sem treniral.

Za konkretne odloèitve je trenutno še prezgodaj govoriti, saj moram poèakati do konca sezone, ker me èaka še kar nekaj nastopov, vkljuèno z evropskim prvenstvom septembra v Izraelu.

Lep pozdrav iz Šangaja,

Rok

 

objavljeno: 24.07.2011

Euromontaža d.o.o.

Tiskarna Grafit Krško

Terme èatež

Rok Kerin  - Facebook stran